Spreganje glagolov

V slovarju se nahajajo glagoli v svoji osnovni obliki, to je v nedoločniku.
V nedoločniku se glagoli končujejo na –en (machen - početi) ali –n (wandern - pešačiti).

Če odvzamemo nedoločniško končnico, ostane glagolska osnova: mach-, wander-.
Nedoločniška glagolska osnova dobi v vsaki osebi drugačno obrazilo.

Večina glagolov dobi naslednja obrazila:

npr. (na primer)

Oblike nekaterih glagolov se je treba naučiti na pamet.

Če se glagolski koren konča na:

• -s- → reis-en (= potovati)
• -ss- → küss-en (= poljubiti)
• -ß- → heiß-en (= imenovati se)
• -z- → duz-en (= tikati)
• -tz- → sitz-en (= sedeti)

dobi v 2.osebi ednine (du - ti) končnico -t.

Če se glagolski koren konča na:

• -t- → arbeit-en (= delati)
• -d- → bad-en (= kopati se)
• -tm- → atm-en (= dihati)
• -chn- → zeichn-en (= risati)
• -ffn- → öffn-en (= odpreti)

dobi v 2.osebi ednine (du) končnico -est,
dobi v 3.osebi ednine (er, sie, es) končnico -et,
dobi v 2.osebi množine (ihr) končnico -t.

Če se glagolski koren konča na:

• -eln-→ sammeln (= zbirati)

v 1.osebi ednine ( ich (= jaz) ) odpade -e s korena glagola
dobi koren glagola v 1. osebi množine ( wir (= mi) ) in v 3. osebi množine ( sie (= oni) , Sie (= Vi) ) obrazilo -n.

Ko nekatere glagole spregamo, se spremeni samoglasnik v glagolski osnovi. Sprememba samoglasnika se pojavi samo v 2. osebi ednine (ti) in v 3. osebi ednine (on, ona, ono).

a → ä pri schlafen (spati)

e → i pri geben (dati)

e → ie pri sehen (videti)

Modalni glagoli

Modalni glagoli modificirajo pomen glagola v stavku.
Modalni glagoli določajo odnos do aktivnosti v stavku, ki smo jo izrazili z glagolom.
Drugi glagol po modalnem glagolu stoji vedno v nedoločni obliki na koncu stavka.

• moči – sposobnost / možnost

  Ich kann gut schwimmen.	= Znam dobro plavati.
  Das Auto ist kaputt. Wir können nicht weiter fahren.	= Avto je pokvarjen. Ne moremo se peljati naprej.
  Können Sie mir helfen?	= Ali mi lahko pomagate?
  Die Medikamente kann man nur mit Rezept kaufen.	= Zdravila se da kupiti samo na recept.

• smeti – dovoljenje / prepoved

  Hier dürfen Sie nicht rauchen!	= Tukaj ne smete kaditi!
  Die Bank darf das Geld für das Mittagessen abbuchen.	= Banka lahko izknjiži denar za kosilo.

• morati – dolžnost / nujnost

  Ich muss den Aufsatz bis morgen schreiben.	= Spis moram napisati do jutri.
  Ich muss zum Hauptplatz.	= Moram na Glavni trg.
  Hier musst du den Namen angeben.	= Tukaj moraš navesti ime.

• želeti, hoteti – želja / namera

  Wir wollen am Wochenende an die Ostsee fahren.	= Konec tedna se nameravamo odpeljati na Baltiško morje.
  Ich will dich heiraten.	= Poročiti se hočem s teboj.
  Wollen wir etwas essen?	= Bomo kaj jedli?

• morati, naj – obveznost /ponovitev neke zahteve

  Du sollst deiner Oma helfen.	= Moral bi pomagati svoji babici.
  Der Arzt sagt, ihr sollt mehr Obst essen.	= Zdravnik pravi, da bi naj jedli več sadja.
  Soll ich den Notarzt rufen?	= Ali naj pokličem dežurnega zdravnika?

• 
  marati – naklonjenost. Modalni glagol „mögen“ stoji v povedi sam.

  Ich mag keine Schokolade.	= Ne maram čokolade.
  Ich mag türkisches Essen.	= Rad imam turško hrano.

• rad bi - želja
  Modalni glagol „möchten” je slovnična oblika konjunktiva II glagola „mögen” in ima svoj lastni pomen = želja:

  Ich möchte mit Frau Riedel sprechen.	= Rad bi govoril z gospo Riedel.
  Wie möchten die Deutschen am liebsten wohnen?	= Kako bi Nemci najraje stanovali?
  Ich möchte eine Massage haben.	= Rad bi imel/a masažo.

• potrebovati + zu + nedoločnik
  Zanikani glagol "mussen - morati" s pomenom, da je nekaj potrebno, pogosto nadomestimo z "nicht brauchen - ni potrebno". S tem povemo, da nekdo nekaj ne rabi storiti. V tem primeru uporabimo glagol "brauchen" (rabiti, morati, treba je) kot modalni glagol, ki ima vedno nikalnico in nedoločnik s "zu".

  Wir müssen morgen nicht früh aufstehen, denn es ist Wochenende.	= Jutri ni treba zgodaj vstati, ker je konec tedna.
  Wir brauchen morgen nicht früh aufzustehen, denn es ist Wochenende.	= Jutri ne rabimo zgodaj vstati, ker je konec tedna.

  Beseda "brauchen- potrebovati, rabiti" je lahko z neko besedo, ki omejuje kot na primer "šele, samo (enostavno), samo, komaj" uporabljena pozitivno, da bi z njo izrazili nujnost oziroma potrebnost..

  Du brauchst erst nächste Woche einzukaufen, noch haben wir viel zu essen und zu trinken.	= Šele naslednji teden boš moral nakupovati, imamo še veliko za jesti in piti.
  Um erfolgreich zu werden, brauchst du nur etwas mehr zu arbeiten, dann schaffst du es bestimmt.	= Da bi postal uspešen, moraš malo več delati, potem boš zagotovo uspel.

Modalni glagoli se lahko pojavijo brez drugega glagola, če je kontekst jasen.

Pri spregatvi modalnih glagolov sta 1. in 3. oseba enaki.

Modalne glagole povezujemo tudi z brezosebnim zaimkom “man” - vedno v 3. osebi ednine

Sestavljeni glagoli

Imamo deljivo in nedeljivo zložene glagole.

Zloženi glagoli so sestavljeni iz predpone in glagola.

Deljivi glagoli

Predpona je naglašena. V slovarju najdemo: einkaufen (= nakupovati) .

Predpona modificira pomen glagola. („Einpacken - zapakirati“ ima povezavo s „packen - pakirati“ „Einkaufen - nakupovati “ ima povezavo z besedo „kaufen - kupiti, kupovati“.)

V sedanjem času in preteritu stoji predpona na koncu stavka.

V participu perfekta stoji “ge-“ med predpono in glagolom.

Predpone pri deljivo zloženih glagolih:

ab- (= od)

abfahren (= odpeljati)

an- (= ob)

ankommen (= prispeti) , anprobieren (= pomerjati (obleko, obutev))

auf- (= na)

aufstehen (= vstati)

aus- (= iz)

austragen (= razrešiti) , aussehen (= izgledati)

bei- (= pri)

beibringen (= naučiti)

ein- (= en, v)

einkaufen (= nakupovati) , einpacken (= zaviti v)

los- (= prost (česa))

losgehen (= oditi, kreniti)

mit- (= s,z)

mitkommen (= iti zraven) , mitnehmen (= vzeti s seboj)

nach- (= v, na)

nachmachen (= oponašati)

vor- (= pred)

vorstellen (= predstaviti)

zu- (= k, h)

zumachen (= zapreti) , (da)zunehmen (= narašćati)

Nedeljivo zloženi glagoli

Predpona ni naglašena.

V sedanjiku in preteritu stoji predpona skupaj z glagolom.

Particip perfekta nima „ge-”.

Predpone pri nedeljivo zloženih glagolih:

be-

bekommen (= dobiti)

ge-

gefallen (= padel/padla)

emp-

empfehlen (= priporočiti)

ent-

entschuldigen (= oprostiti)

er-

erzählen (= pripovedovati)

miss-

missbrauchen (= zlorabiti)

ver-

verstehen (= razumeti)

zer-

zerstören (= uničiti)

Velelnik

Velelnik uporabljamo pri zahtevah, zapovedih, nasvetih ali napotkih.

Velelnik tvorimo za naslednje oblike:

Velelnik za obliko „ti” (du) tvorimo brez osebnega zaimka „ti” (du) in brez končnice „-st”.

Velelnik za obliko “vi” (ihr) tvorimo brez osebnega zaimka “vi” (ihr).

Velelnik za vikalno obliko »vi« (Sie) tvorimo s spremembo vrstnega reda besed.

Glagoli s preglasom v 2. in 3. osebi ednine ta preglas v velelniku izgubijo.

Glagoli, katerim se koren končuje na: „-t”, „-d”, „-ig”, „-er”, „-el” dobijo v osebi „ti” (du) končnico „-e”.

Nepravilne oblike velelnika

Velelnik – „ mi - oblika “

Velelnik za “ mi - obliko ” se tvori s spremembo vrstnega reda besed.

Preterit

Preterit je čas, ki se uporablja za izražanje preteklosti in ga večinoma uporabljamo pri pripovedovanju zgodb in pravljic.
Uporablja se v pisanih tekstih.

1. in 3. oseba v preteritu sta vedno enaki.

Pravilni glagoli:

Pravilni glagoli s končnico glagolskega korena:

Nepravilni glagoli:

Če pripovedujemo o preteklih dogodkih in uporabljamo „haben” ali „sein” in modalne glagole, uporabljamo skoraj vedno preterit (odgovarja slovenskemu imperfektu = nedovršnemu preteklemu času), četudi stoji ves tekst v perfektu.

V preteritu sta 1. in 3. oseba vedno enaki.

Perfekt

Perfekt je čas, ki izraža dejanje, ki se je začelo in končalo v preteklosti.

Perfekt tvorimo tako, da uporabimo pomožna glagola imeti ali biti („haben” ali „sein”), ki ju spregamo, na konec stavka pa postavimo opisni deležnik (particip perfekt).

Particip perfekt (Opisni deležnik v sestavljenem času)

Pravilni glagoli:

Tvorimo tako, da na koren glagola dodamo: predpono “ge” in obrazilo “t”.

Pri glagolih, pri katerih se koren glagola končuje na „-t-“, „-d-“, „-tm-“, „-chn-“, „-ffn-“ dodamo na koren glagola predpono „ge-” in obrazilo „-et”.

Nepravilni glagoli:

Participa perfekta nepravilnih glagolov se je treba naučiti na pamet. Večinoma se končuje na „-en”.

Deljivi glagoli

Pri pravilnih in nepravilnih deljivo sestavljenih glagolih se nahaja predpona “ge” med predpono, ki jo ima glagol v nedoločniku in glagolskim korenom.

Particip perfekta brez „ge-”

Pri pravilnih in nepravilnih neločljivih glagolih, ki imajo predpone, ki jih od glagolov ni možno odvojiti (to so predpone: „be-”, „ge-”, „emp-”, „ent-”, „er-”, „miss-”, „ver-”, „zer-”) ni predpone „ge-”.

Glagoli z obrazilom „-ieren“ nimajo predpone „ge-“ in so vedno pravilni.

Perfekt s „sein“ (biti)

Pomožni glagol „sein“ uporabljamo, če glagol izraža:

• gibanje osebka od A proti B: „kommen“ (priti), „gehen“ (iti), „laufen“ (teči), „springen“ (skočiti), »ziehen« (vleči):

  Wir sind nach Wien gekommen.	= Prišli smo na Dunaj.
  Er ist erst spät nach Hause gekommen.	= On je prišel šele pozno domov.
  Ich bin ins Kino gegangen.	= Šel/šla sem v kino.
  Sie ist vor kurzem von der Türkei nach Deutschland gezogen.	= Pred kratkim se je selila iz Turčije v Nemčijo.

• ali spremembo stanja osebka kot pri glagolih: „aufwachen“ (zbuditi se), „einschlafen“ (zaspati), „wachsen“ (rasti), „sterben“ (umreti):

  Ich bin sofort eingeschlafen.	= Takoj sem zaspal/a.
  Du bist aber groß gewachsen!	= Ti si pa zrastel, zrastla!
  Hermann Hesse ist 1962 in der Schweiz gestorben.	= Herman Hesse je umrl 1962 v Švici.

• pri glagolih:

  sein

  biti

  Ich bin gestern im Kino gewesen.

  Včeraj sem bil/a v kinu.

  werden

  postati

  Sie ist Mathematiklehrerin geworden.

  Postala je učiteljica matematike.

  bleiben

  ostati

  Die ganze Woche ist er wegen der Grippe zu Hause geblieben.

  Zaradi gripe je ves teden ostal doma.

  passieren

  zgoditi se, prečkati

  Was ist passiert?

  Kaj se je zgodilo?

  geschehen

  zgoditi se

  Was ist geschehen?

  Kaj se je zgodilo?

  begegnen

  srečati

  Ich bin ihm im Park begegnet.

  Srečal/a sem ga v parku.

Perfekt s „haben“ (imeti)

Pomožni glagol „haben“ uporabljamo pri vseh glagolih z dopolnilom v četrtem sklonu (tudi kadar se osebek premika).

Pomožni glagol „haben“ uporabljamo pri vseh povratnih glagolih (tudi takrat, ko se osebek premika).

Povratni glagoli

Nekateri glagoli zahtevajo povratni zaimek „sich” (se).

Povratni zaimek lahko tudi pomeni, da je delovanje usmerjeno na subjekt.

Povratni glagol moramo spregati.

Če povratni glagol zahteva predmet v tožilniku, se spremeni povratni zaimek:

Poleg refleksivne (povratne) uporabe lahko nekatere glagole uporabimo tudi za opis nekega medsebojnega odnosa. V medsebojnem odnosu sta vedno udeleženi vsaj dve osebi. Zaradi tega sta glagol in recipročni zaimek vedno v množini.

Recipročni glagoli se pojavljajo samo s subjekti v množini. Zaradi tega se uporablja množinske oblike povratnega zaimka "uns"- nas, "euch" - vas in "sich" - se, sebe.

Trpnik ali pasiv

Pasiv uporabljamo takrat, kadar je najpomembnejša informacija v stavku neka aktivnost in ne izvajalec.

Pasiv tvorimo tako, da spregamo pomožni glagol “werden” in mu na koncu stavka dodamo particip II (trpni deležnik).

Tistega, ki aktivnost izvaja, lahko v nemškem jeziku izrazimo s „von(od) + dajalnik“.

Pasiv z modalnimi glagoli

Pasiv lahko uporabljamo tudi z modalnimi glagoli moči, morati, smeti, in naj bi. Modalni glagol je lahko v prezentu ali preteritu.Pri tem uporabljamo poleg modalnega glagola pomožni glagol werden in particip II vsakokratnega glagola.

Pasiv v preteritu

Konjunktiv II

Konjunktiv II tvorimo s pomožnim glagolom „würden“ in nedoločnikom na koncu stavka.

glagol „würden“ spregamo.

Glagoli „sein (biti)”, „haben (imeti)” in modalni glagoli imajo posebne oblike za konjunktiv.

S konjunktivom lahko izrazimo željo. Pri tem pogosto uporabljamo členke „doch“ (saj), „bloß“ (zgolj) in „nur“ (samo).

S konjunktivom lahko izrazimo nasvet. Pri tem uporabimo modalni glagol „sollen“(morati, naj).

S konjunktivom lahko izrazimo možnost ali pa neuresničljivost.

S konjunktivom lahko izrazimo tudi predvidevanje.

Vljudno prošnjo lahko v vprašalnem stavku izrazimo s konjunktivom II:

Futur I

Da bi izrazili dejanja ali namene, ki se bodo zgodili v prihodnosti, v nemščini večinoma zadostuje, če uporabimo sedanji čas glagola.

Futur I je oblika časa, ki označuje dejansko stanje v prihodnosti. Tvorimo ga s pomožnim glagolom "werden" in nedoločnikom ustreznega glagola, ki mora stati na koncu stavka.

Rekcija glagolov

Večina glagolov mora imeti povezavo s predlogom. Glagoli zahtevajo določene sklone. Če stoji z glagolom predmet v tožilniku je glagol prehoden (kupiti, brati). Kar precej glagolov stoji z dajalnikom (pripadati), nekateri pa zahtevajo rodilnik (spomniti se). Nekateri glagoli imajo poleg predmeta tudi predlog, ki določa pomen glagola. Predlog, ki stoji za glagolom, določa pomen glagola.
Žal se moramo glagole skupaj s predlogom in sklonom, ki sledi, naučiti na pamet.

Seznam najpogostejših glagolov z njihovimi predlogi:

Pomembne strukture:

Ko sprašujemo po osebi, stoji vprašanje po sklonu (v tožilniku »wen« (koga) ali v dajalniku »wem« (komu)) za predlogom, ki ga zahteva glagol.

Ko sprašujemo po neki stvari, stoji predlog, ki ga zahteva glagol, za besedico »wo-«. Če se predlog začenja s samoglasnikom, se med njega in »wo-« vrine »-r«.

Ko tvorimo prepozicionalni prislov, stoji predlog, ki ga zahteva glagol, za besedo »da-«. Če se predlog začenja s samoglasnikom, potrebujemo med njim in besedico »da-« še »-r«.

Glagoli s predlogi

V nemščini so mnogi glagoli dopolnjeni s predlogom. Od predloga je odvisno, v katerem sklonu stoji samostalnik.

Če sprašujemo po neki stvari, stoji predlog, ki ga zahteva glagol izza besede "wo-". Če se predlog pričenja s samoglasnikom mora med besedico "wo-" in predlogom stati "-r-".Vprašanje po stvari se v tem primeru glasi:

Če sprašujemo po neki osebi, stoji vprašanje v sklonu (v tožilniku "koga"/ v dajalniku "komu") za predlogom, ki ga zahteva glagol.

Glagoli s predlogi, ki jim vedno sledi tožilnik:

Predlogi " auf, für, gegen, um, über " (na, za, proti, ob, nad) stojijo s tožilnikom, če jih uporabljamo skupaj s predložnim glagolom.

Glagoli s predlogi, ki jim vedno sledi dajalnik:

Predlogi " bei, mit, nach, aus, unter, von, zu, vor" (pri, z/s, v/na, iz, pod/med, od, k/h, pred) zahtevajo rabo z dajalnikom, če jih uporabljamo s predložnim glagolom.

Predlogi, ki jim lahko sledi dajalnik ali tožilnik:

Predlogi " an, in " (na, v) lahko odvisno od primera, stojijo tako s tožilnikom kot z dajalnikom, če jih uporabljamo s predložnim glagolom.

Modalni glagol "morati, naj"

Modalni glagol sollen uporabljamo tudi, da bi izrazili potrebnost, ki ni subjektivna. Pogosto gre za povabilo, željo ali ukaz tretje osebe.

Spregatev glagola sollen v konjunktivu sedanjika

V konjunktivu II glagola "sollen" morati (naj) je izražen predlog, priporočilo ali nasvet.