Abeceda

Nemška abeceda ima 26 osnovnih črk, tri s preglasom Ä, Ö, Ü kot tudi ostri S (ß). Osnovne črke delimo na vokale - samoglasnike (A, E, I, O, U) in konzonante - soglasnike (B, C, D, F...). V nemščini vse samostalnike, osebna imena in imena dežel pišemo z veliko začetnico, enako tudi vse besede na začetku stavka in za piko. Glagole, zaimke in pridevnike pišemo praviloma z malo začetnico.

Črke

• Aa Affe opica
• Bb Ball žoga
• Cc Computer računalnik
• Dd Dach streha
• Ee Elefant slon
• Ff Fahrrad kolo
• Gg Gehirn možgani
• Hh Hafen pristanišče
• Ii Igel jež
• Jj Jacke jakna, jopa
• Kk Kleid obleka
• Ll Leiter lestev
• Mm Maus miš
• Nn Nase nos
• Oo Orgel orgle
• Pp Papier papir
• Qq Quark skuta
• Rr Radio radio
• Ss Sauna savna
• Tt Tiger tiger
• Uu Uhr ura
• Vv Vater oče
• Ww Wasser voda
• Xx Xylofon ksilofon
• Yy Yacht jahta
• Zz Zahn zob

Preglasi in ß

• Ää Äpfel jabolka
• Öö Öl olje
• Üü Überfall napad
• ẞß Straße cesta, ulica

Pomni: Če na svoji tipkovnici nimaš črk s preglasi ä, ö, ü in črke scharfes/ostri S (ß), lahkonamesto njih praviloma vedno uporabiš ae, oe, ue in ss.

Abeceda s črkovanjem

Črkovalna abeceda razvršča k vsaki črki besedo. Na ta način naj bi bila olajšana komunikacija, npr.: po telefonu, ker nekatere črke pogosto zvenijo podobno in vsega ne razumemo vedno pravilno. Priimek "Maier" bi se na osnovi črkovalne abecede slišal tako:

Črkovalna abeceda je uradno določena in sicer katere besede spadajo h kateri črki. Vendar med Nemčijo, Avstrijo in Švico obstojajo razlike.

V Nemčiji se vedno ne držijo uradne črkovalne abecede, zato za črko S pogosto uporabljajo ime Siegfried in za črko Z pojem Zeppelin. V Avstriji se ravno tako pogosto uporablja za Ch Christine, Johann za J in Zeppelin za črko Z.

Dvoglasniki

V nemščini pogosto uporabljajo diftonge. Diftongi so vokali, ki drug drugemu neposredno sledijo, kot na primer: : "ei”, “ie”, “ai”, “eu”, “äu” in “au”. Obravnavamo jih kot en sam glas.

Diftongi äu in eu v izgovoru zvenijo enako. Da bi ugotovili, kako jih pravilno pišemo, si pogledamo koren besede. Množina besede Haus se glasi “Häuser” in nikoli “Heuser”, čeprav se sliši enako. Drugi primeri:

Tudi diftonga ei in ai zvenita enako in se ju enako tudi izgovarja ("aj"). Tukaj ni pravopisnih pravil in tistih nekaj besed z "ai" (izgovorjeno kot -ei) se je treba enostavno naučiti.

Pomni: Pri diftongih ai in ei je veliko primerov, ko besede zvenijo enako, pišemo pa jih drugače:

Črka "h" in glasova "ch"in "sch"

Poleg diftongov imamo tudi kombinacijo črk "sch" in "ch" kot tudi nemi "h", ki ga pišemo ne pa tudi izgovarjamo.

h se lahko izgovarja na dva načina:

• Na začetku besede kot trdi [h]:

  Hund (= pes) , Haare (= lasje) , Haus (= hiša)

• Kot nemi h, večinoma pred soglasniki l, m, n, r, kot tudi pred oziroma za samoglasniki. Potem se samoglasnik , ki stoji pred črko h izgovarja dolgo.

  fehlen (= manjkati) , nehmen (= vzeti) , Zahn (= zob) , Lehrer (= učitelj) , sehen (= videti) , gehen (= iti) , Rehe (= srna)

Zapomni si: Besede, ki se začenjajo s q, sch, sp ali t, nikoli nimajo nemega h:

Pravilen izgovor glasov -ch in -sch je pomemben, kar nam kaže primer Kirche (= cerkev) in Kirsche (= češnja) . Obe besedi izgledata podobno vendar imata različna pomena in ju zlahka zamenjamo, če -ch oziroma -sch ne izgovorimo pravilno.

ch izgovarjamo na dva različna načina:

• Za vokali (a,o, u, au) kot guturalni glas [x]:

  Ach (= ah) , Buch (= knjiga) , Loch (= luknja) , Fach (= predal, delovno področje) , Dach (= streha) , doch (= vendar)

• Za vsemi drugimi vokali, za l,n,r in v obrazilu -chen pa kot mehki ch [ç]:

  ich (= jaz) , Milch (= mleko) , Kirche (= cerkev) , manchmal (= včasih) , Mädchen (= dekle, deklica)

• Pred a, o, u, l, r, s kot [k]:

  Chaos (= nered, zmešnjava) , Chor (= pevski zbor, kor) , sechs (= šest) , wachsen (= rasti) , Fuchs (= lisjak, lisica)

sch se izgovarja:

• Kombinacija “sch” se izgovarja vedno kot en sam glas [⁠ʃ⁠]​:

  Fisch (= riba) , Kirsche (= češnja) , Mensch (= človek) , falsch (= napačno)

• Kombinacija črk "St" in "Sp " se ravno tako izgovarja kot [⁠ʃ⁠]:

  Strafe (= kazen) , Stimme (= glas) , steil (= strmo) , spät (= pozno) , Spaß (= šala, zabava) , Sport (= šport)

Zapomni si: Pri besedi bisschen (= malo) se ne izgovarja "sch" ampak "ch".

Podvojitev samoglasnikov in soglasnikov

Pri nekaterih besedah je isti samoglasnik (vokal) zapisan dvojno in zaradi tega ga izgovarjamo dolgo.

V nasprotju s podvojenim samoglasnikom, povzročijo dvojni soglasniki, da je izgovorjava predhodnega samoglasnika kratka.

Črke "s, ß” in "ss"

Črko " s" lahko izgovorimo na različne načine. Poleg običajnega "s", se lahko pojavi "s" kot dvojni soglasnik " ss", obstaja pa tudi črka "ß".

Mehko izgovorjeni, zveneči "s" praviloma vedno pišemo z enostavno črko -s-.

• Za posameznimi, kratkimi vokali stoji načeloma -ss-:

  Fass (= sod) , Pass (= potni list) , Tasse (= skodelica) , fressen (= žreti) , Kuss (= poljub) , Fluss (= reka)

• Poleg tega -ss- vedno uporabljamo s sestavnim delom besede miss-:

  Missverständnis (= nesporazum) , missachten (= prezirati)

• Črko -ß- pišemo za dolgim samoglasnikom /dolgim preglasom ali za diftongi:

  Maß (= mera) , Soße (= omaka) , außen (= zunaj) , Straße (= cesta, ulica) , süß (= sladek) , fließen (= teči, izlivati se ) , heiß (= vroče)

Pomni: V Švici črke ß ne uporabljajo, tam stoji na njenem mestu vedno ss.