K vsebini

Besedni red v glavnem stavku

Stavek je sestavljen iz osebka - subjekta (oseba ali stvar, ki dejavnost izvaja), povedka - predikata (spreganega glagola, ki označuje dejanje ali dogajanje) in eventuelno drugih stavčnih členov.

V glavnem stavku (s piko na koncu) stoji povedek na drugem mestu.

I II III
Ich gehe heute ins Kino.
Unser Vater spielt gern Tennis.
Natalie faulenzt nicht gern.
Ich gehe heute ins Kino.
= Grem danes v kino.
Unser Vater spielt gern Tennis.
= Naš oče rad igra tenis.
Natalie faulenzt nicht gern.
= Natalie ne lenari rada.

Če v glavnem stavku stoji na prvem mestu kak drug stavčni člen, stoji osebek takoj za povedkom.

I II III
Heute gehe ich ins Kino.
Heute gehe ich ins Kino.
= Danes grem v kino.

Vprašalni stavek

Vprašanje za odločanje: – brez vprašalnice: v tem primeru stoji povedek (predikat) na prvem mestu, takoj za njim osebek (subjekt).

I II III
Gehst du heute ins Kino?
Gibt es etwas über Architektur?
Gehst du heute ins Kino?
= Ali greš danes v kino?
Gibt es etwas über Architektur?
= Ali je kaj o arhitekturi?

Na vprašanja na osnovi katerih se moramo odločiti, odgovorimo z “da” ali “ne”.

Dopolnilno vprašanje - z vprašalnim zaimkom: na prvem mestu v stavku je vprašalni zaimek, na drugem mestu je povedek, ki mu sledi osebek.

I II III
Wohin gehst du heute?
Wie ist Ihr Name?
Wo ist die Ausstellung?
Wohin gehst du heute?
= Kam greš danes?
Wie ist Ihr Name?
= Kako Vam je ime?
Wo ist die Ausstellung?
= Kje je razstava?

Vprašalni zaimki

Vprašalni zaimki se začnejo v nemščini s črko „w”.

wer? (= kdo?)
  • Wer ist das?
    Kdo je to?
was? (= kaj?)
  • Was möchtest du trinken?
    Kaj želiš piti?
  • Was machen wir heute?
    Kaj bomo počeli danes?
wessen? (= čigav?)
  • Wessen Katze ist das?
    Čigava mačka je to?
wem? (= komu?)
  • Wem soll ich helfen?
    Komu naj pomagam?
wen? (= koga?)
  • Wen besuchen wir heute?
    Koga obiščemo danes?
warum? (= zakaj?)
  • Warum warst du nicht in der Schule?
    Zakaj nisi bil/a v šoli?
wann? (= kdaj?)
  • Wann kommst du zu uns?
    Kdaj prideš k nam?
wo? (= kje?)
  • Wo wohnst du?
    Kje stanuješ?
  • Wo ist die Ausstellung?
    Kje je razstava?
wohin? (= kam?)
  • Wohin fahrt ihr im Urlaub?
    Kam se peljete na dopust?
woher? (= od kod?)
  • Woher kommst du?
    Odkod prihajaš?

Vrstni red predmetov v stavku

Če se v stavku pojavita dva predmeta kot samostalnika, stoji predmet v dajalniku pred predmetom v tožilniku.

Ich gebe meinem Freund das Buch.
= Svojemu prijatelju dam knjigo.

Predmet kot osebni zaimek stoji vedno pred predmetom, ki je samostalnik.

Ich gebe ihm das Buch.
= Dam mu knjgo.
Ich gebe es ihm.
= Dam mu jo.

Če se v stavku pojavita dva predmeta kot osebna zaimka, stoji predmet v tožilniku pred predmetom v dajalniku.

Ich gebe meinem Freund das Buch.
Ich gebe es ihm.

Zanikanje z “nicht”

Nikalnico „nicht“ (ne) uporabljamo, če zanikamo del stavka ali pa celoten stavek.

Zanikanje celega stavka: „nicht“ (ne, ni) je na koncu stavka, ampak pred drugim glagolom.

Ich liebe dich nicht.
= Ne ljubim te.
Ich kann leider nicht schwimmen.
= Žal ne znam plavati.

Zanikanje dela stavka: „nicht“ (ne) je pred zanikanim delom stavka.

Ich will nicht jetzt schwimmen (sondern in einer Stunde).
= Nočem plavati sedaj (ampak čez eno uo).
Sie geht nicht mit Florian (sondern mit Markus).
= Ne hodi s Florianom (ampak z Markusom).

Vprašalnica “welch-” (kateri/a/o)

Vprašalni zaimek „welch-” (kateri/a/o) uporabljamo, kadar med ostalimi izbiramo določeno osebo ali stvar.

Vprašalni zaimek „welch-” (kateri/a/o) stoji pred samostalnikom namesto člena.

Vprašalni zaimek „welch-” (kateri/a/o) sklanjamo kot določni člen.

Tabela 1. – Obrazila za sklone
maskulin feminina neutral Plural
Nominativ
  • welcher Tisch?
    katera miza?
  • welcher Rock?
    katero krilo?
  • welche Lampe?
    katera svetilka?
  • welche Jacke?
    katera jakna?
  • welches Bett?
    katera postelja?
  • welches Kleid?
    katera obleka?
  • welche Stühle?
    kateri stoli?

  • kateri čevlji?
Genitiv
  • welches Tisches?
  • welches Rockes?
  • welcher Lampe?
  • welcher Jacke?
  • welches Bettes?
  • welches Kleides?
  • welcher Stühle?
  • welcher Schuhe?
Dativ
  • welchem Tisch?
  • welchem Rock?
  • welcher Lampe?
  • welcher Jacke?
  • welchem Bett?
  • welchem Kleid?
  • welchen Stühlen?
  • welchen Schuhen?
Akkusativ
  • welchen Tisch?
  • welchen Rock?
  • welche Lampe?
  • welche Jacke?
  • welches Bett?
  • welches Kleid?
  • welche Stühle?
  • welche Schuhe?

Vzročni odvisniki z „weil” (ker)

Veznik „weil” (ker) označuje nek vzrok. Za veznikom sledi odvisni stavek (osebek + drugi stavčni členi + povedek na koncu). Če je stavek z " weil" (ker) prvi del zložene povedi, se mora glavni stavek začeti s povedkom.

Ich bleibe heute zu Hause, weil ich sehr krank bin.
= Danes ostanem doma, ker sem zelo bolan/bolna.
Weil ich sehr krank bin, bleibe ich heute zu Hause.
= Ker sem zelo bolan/bolna, ostanem danes doma.
Wir kommen schon am Freitag, weil wir einen langen Weg haben.
= Pridemo že v petek, ker imamo dolgo pot.
Ich bin sauer, weil ich Hunger habe.
= Slabe volje sem, ker sem lačen/lačna.

Posledični odvisnik z veznikom „dass”

Predmetni odvisniki z "da"

Posledični odvisni stavki se začnejo z veznikom “dass” (da). Vezniku sledi odvisni stavek (osebek + drugi stavčni členi + na koncu stavka povedek)

Er hat gesagt, dass sie nicht kommen können.
= Rekel je, da ne morejo priti.
Wahrscheinlich haben Sie schon erfahren, dass es neue Lehrerinnen und Lehrer gibt.
= Verjetno ste že izvedeli, da so nove učiteljice in učitelji.
Bist du sicher, dass Ömer in der Schule isst?
= Ali si prepričan, da je Ömer v šoli?

Nekateri odvisni stavki nadomeščajo stavčni člen. Zaradi tega se tudi imenujejo odvisni stavki.

Če stoji, kakor v tem primeru, na mestu predmeta odvisni stavek, ga imenujemo predmetni odvisnik. Odvisni stavek ima v razmerju do glavnega stavka na ta način funkcijo predmeta (objekta) v akuzativu.

Vprašanje po predmetnem odvisniku je enako kot po predmetu.

Was weißt du? – Ich weiß, dass du in deinem Architektenbüro viel zu tun hast.
= Kaj veš? – Vem, da imaš v svojem arhitekturnem biroju veliko dela.
Was hast du erfahren? – Ich habe erfahren, dass der Bus nicht fährt.
= Kaj si izvedel/a? – Izvedel/a sem, da avtobus ne vozi.
Nur knapp 18 Prozent der Umfrageteilnehmer gaben an, dass sie absolut vertraut im Umgang mit komplexen Fahrzeugtechniken sind. – Was gaben 18 Prozent der Umfrageteilnehmer an? Dass sie absolut vertraut im Umgang mit komplexen Fahrzeugtechniken sind.
= Komaj 18 odstotkov anketirancev je navedlo, da popolnoma obvladajo kompleksne tehnike vozil. – Kaj je navedlo 18 odstotkov anketirancev? Da popolnoma obvladajo kompleksne tehnike vozil.

Predmetni odvisniki z "da"

Če stoji odvisni stavek na mestu osebka, ga imenujemo osebkov odvisnik (subjektni stavek). Subjektni stavek navaja o osebku nekega stavka informacijo. Vprašamo se z {1} ali {2}.

Mein größter Wunsch ist, dass meine Freundin mich zu Weihnachten besucht. - Was ist mein größter Wunsch? - Dass meine Freundin mich zu Weihnachten besucht.
= Moja največja želja je, da me moja prijateljca obišče za božične praznike. - Kaj je moja največja želja? - Da me moja prijateljica obišče za božične praznike.
Dass es nicht schneit, ist sehr schade. - Was ist sehr schade? - Dass es nicht schneit.
= Da ne sneži, je zelo škoda. - Kaj je zelo škoda? - Da ne sneži.

Indirektni vprašalni stavki

Vprašanja se lahko v sestavljenih stavkih pojavijo kot odvisni stavki.

V odvisnem stavku iz dopolnilnega vprašanja (z vprašalnico na začetku) stoji povedek na koncu.

Was hast du heute gekauft?
= Kaj si danes kupil/a?
Ich habe gefragt, was du heute gekauft hast.
= Vprašal/a sem, kaj si danes kupil/a?
Ich würde auch gerne wissen, wann das Kinocafé aufmacht.
= Jaz bi tudi rad vedel/a, kdaj se odpre Kino kavarna.

Odvisni stavek iz odločilnega vprašanja (vprašanja s katerim se sprašujemo, če je v vprašanju postavljena trditev točna ali ne) se začenja z veznikom „ob“ (če, ali). Povedek stoji na koncu stavka.

Kommst du heute zu mir?
Prideš danes k meni?
Ich habe gefragt, ob du heute zu mir kommst.
Vprašal/a sem, ali danes prideš k meni.
Ist die E-Mail-Adresse richtig?
Ali je elektronski naslov pravilen?
Ich bin nicht sicher, ob die E-Mail-Adresse richtig ist.
Nisem prepričan/a, če je elektronski naslov pravilen.
Könnten Sie mich bitte zurückrufen und mir sagen, ob die Reservierung in Ordnung geht?
= Ali bi me lahko poklicali nazaj in mi povedali, če je z rezervacijo vse v redu?

Pogojni stavek z „wenn” (ko)

Veznik „wenn” (če) označuje pogoj. Vezniku sledi odvisni stavek (osebek + drugi stavčni členi + na koncu povedek).

Wenn das Wetter heute schön ist, gehen wir in den Park.
= Če bo danes lepo vreme, gremo v park.
Wir gehen in den Park, wenn das Wetter heute schön ist.
= Gremo v park, če bo danes lepo vreme.
Wenn es mit der Karriere als Fußballspieler nichts wird, habe ich schon einen Plan B.
= Če ne bo nič s kariero nogometaša, imam že načrt B.
Wenn Sie sofort übersiedeln möchten, können Sie bei einer älteren Dame im Stadtzentrum wohnen.
= Če se želite takoj preseliti, lahko stanujete pri starejši gospe v centru mesta.

Pogojni stavki pogosto stojijo v veznem naklonu (konjunktivu).

Wenn das Wetter heute schön wäre, würden wir in den Park gehen.
= Če bi bilo danes lepo vreme, bi šli v park.
Wir würden in den Park gehen, wenn das Wetter heute schön wäre.
= Šli bi v park, če bi bilo danes lepo vreme.
Zum Schluss möchte ich Sie noch darauf hinweisen, dass es im Stiegenhaus viel gemütlicher wäre, wenn die Heizung funktionieren würde.
= Ob zaključku bi rad/a opozoril/a še na to, da bi bilo na stopnišču veliko bolj prijetno, če bi gretje delovalo.
Es wäre schön, wenn Sie sich bis Montag nächster Woche melden könnten.
= Lepo bi bilo, če bi se lahko javili do ponedeljka v naslednjem tednu.
Wenn Sie noch ein bisschen warten könnten, hätte ich ein sehr günstiges Angebot.
= Če bi lahko še malo počakali, bi imel/a zelo ugodno ponudbo.

Dopustni odvisnik z veznikom „obwohl” (čeprav) in »trotzdem« (kljub temu)

Dopustni odvisniki odgovarjajo na vprašanje: “Kljub katerim nasprotnim vzrokom?“.

Dopustni odvisnik se lahko začenja z veznikom »čeprav, četudi« (obwohl). Vezniku sledi odvisni stavek (osebek + drugi deli stavka + na koncu stoji povedek).

Obwohl es sehr stark regnet, gehen wir mit dem Hund spazieren.
= Čeprav močno dežuje, gremo s psom na sprehod.
Gehen wir mit dem Hund spazieren, obwohl es sehr stark regnet.
= Gremo s psom na sprehod, čeprav močno dežuje.
Muss ich auch zahlen, obwohl er kein Mittagessen hat?
= Moram jaz tudi plačati, čeprav on nima kosila.?
Obwohl das nicht der Hausordnung widerspricht, stört es mich sehr bei meiner Arbeit.
= Čeprav to ni v nasprotju s hišnim redom, me pri mojem delu zelo moti.

Dopustni odvisnik se lahko začne tudi z veznikom „kljub temu“ (trotzdem). Pri tem pride do spremembe besednega reda (povedek + osebek + drugi deli stavka).

Es regnet sehr stark, trotzdem gehen wir mit dem Hund spazieren.
= Dežuje zelo močno, kljub temu gremo s psom na sprehod.
Ich habe die Mieter schon mehrmals auf diese Probleme hingewiesen, trotzdem hat sich bisher leider gar nichts geändert.
= Najemnike sem že večkrat opozoril na te probleme, kljub temu se žal dosedaj ni čisto nič spremenilo.

Posledični odvisniki z „deshalb” (zato)

Veznik „deshalb” (zato, zaradi tega) označuje neko posledico. Ta veznik narekuje inverzijo (povedek + osebek+ drugi stavčni členi).

Ich bin sehr krank, deshalb bleibe heute zu Hause.
= Zelo sem bolan/bolna, zato ostanem danes doma.
Sie hatten weniger zu tun, deshalb hatten sie bestimmt weniger Stress.
= Imeli so manj dela, zato so imeli zanesljivo manj stresa.

Namerni odvisniki (finalni stavki) z „um…zu” (da bi) in „damit” (s tem, da bi)

Finalni stavki (namerni odvisniki) odgovarjajo na vprašanji „Wozu? ” (čemu, zakaj?) in „Zu welchem Zweck?“ (v kakšen namen?).

Če je v obeh delih stavka (glavnem in odvisnem) osebek isti, je finalni stavek z glavnim stavkom povezan z veznikom „um“, za njim stojijo vsi ostali deli stavka in na koncu stavka stoji "zu" z nedoločnikom.

ich (= jaz) = ich (= jaz)

  • Ich lerne fleißig Deutsch. Ich will in Deutschland studieren.
    Pridno se učim nemško. Nameravam študirati v Nemčiji.
  • Ich lerne fleißig Deutsch, um in Deutschland zu studieren.
    Pridno se učim nemško, da bi študiral v Nemčiji.
  • Zwei Škoda-Automechaniker fahren in ein einsames, österreichisches Alpendorf, um Ski zu fahren.
    Dva avtomehanika "Škode" se peljeta v samotno, avstrijsko alpsko vas, da bi smučala.

V „um…zu“-stavku se ne pojavlja modalni glagol „wollen“ (hoteti).

  • Laura sieht sich oft Filme an. Sie will mit den Freunden darüber reden.
    Laura si pogosto ogleduje filme. O tem se želi pogovarjati s prijatelji.
  • Laura sieht sich oft Filme an, um will mit den Freunden darüber zu reden.
    Laura si pogosto ogleduje filme, da bi se o tem lahko pogovarjala s prijatelji.

Če sta osebka v obeh stavčnih delih različna, je finalni stavek povezan z glavnim stavkom z veznikom „damit“ ( s tem). Vezniku sledi odvisni stavek (subjekt + drugi stavčni členi + na koncu povedek).

ich (= jaz) ≠ mein Chef (= moj šef)

  • Ich lerne fleißig Deutsch. Mein Chef soll zufrieden sein.
    Pridno se učim nemško. Moj šef naj bo zadovoljen.
  • Ich lerne fleißig Deutsch, damit mein Chef zufrieden ist.
    Marljivo se učim nemško, da bo moj šef zadovoljen.

Vezniki sestavljeni iz več delov "ali ......ali"

Večdelni vezniki so sestavljeni iz dveh delov. Med seboj lahko povezujejo dele stavkov ali pa tudi cele stavke. Prvi del stoji potem pred prvim delom stavka, ki ga bomo povezali, drugi del stoji med deli stavka, ki jih bomo povezali.

Junge Männer ab 18 Jahren müssen entweder 6 Monate zum Bundesheer gehen oder einen 9-monatigen Zivildienst bei einer sozialen Organisation machen.
= Mladi moški od 18 let dalje morajo ali iti v Zvezno avstrijsko vojsko ali pa opraviti 9 mesečno civilno služenje vojaškega roka pri neki socialni organizaciji.
Im Sommer wollen Markus und Stefanie entweder nach Holland oder nach Frankreich fahren.
= Poleti se hočeta Markus in Stefanie peljati ali v Holandijo ali v Francijo.
Hans hat immer Glück im Leben. Entweder gewinnt er im Lotto, oder er findet Geld auf der Straße.
= Hans ima v življenju vedno srečo. Ali dobi na loteriji ali pa najde denar na cesti.
Entweder sagst du endlich die Wahrheit, oder ich rufe die Polizei.
= Ali končno poveš resnico ali pa pokličem policijo.

Oziralni (relativni) stavki

Relativni stavki bolj podrobno opisujejo samostalnik v glavnem stavku. Na začetku relativnega stavka stoji oziralni zaimek. Ima enako obliko kot določni člen (razen zaimka v 3. sklonu množine). Oziralnemu zaimku sledi odvisni stavek ( subjekt + drugi stavčni členi + povedek na koncu).

Tabela 1. – Obrazila za sklone
maskulin feminina neutral Plural
Nominativ
der
die
das
die
Genitiv
des
der
des
der
Dativ
dem
der
dem
denen
Akkusativ
den
die
das
die
Nominativ
Das ist der Mann, der meine Schwester heiraten will.
To je moški, ki se hoče poročiti z mojo sestro.
(Wer will meine Schwester heiraten?)
Kdo se hoče poročiti z mojo sestro?
Genitiv
Das ist der Mann, dessen Haare grau sind.
To je moški, katerega lasje so sivi.
(Wessen Haare sind grau?)
Čigavi lasje so sivi?
Dativ
Das ist der Mann, dem ich gestern begegnet bin.
To je moški, ki sem ga včeraj srečal/a.
(Wem bin ich gestern begegnet?)
Koga sem včeraj srečal/a?
Akkusativ
Das ist der Mann, den meine Schwester liebt.
To je moški, ki ga ljubi moja sestra.
(Wen liebt meine Schwester?)
Koga ljubi moja sestra?

Število in spol oziralnega zaimka določa samostalnik v glavnem stavku, sklon pa glagol v odvisnem stavku.

Oziralni zaimki so lahko povezani s predlogi, če tako zahteva glagol v odvisnem stavku.

Oziralni - relativni stavki (deljeni z vejicami) so lahko vrinjeni v glavni stavek.

Das ist das Mädchen, das ich gut kenne.
= To je deklica, ki jo dobro poznam.
Dafür ist der Mieter in der Wohnung Nr. 4 verantwortlich, der auch gestern wieder seinen Kampfhund ohne Beißkorb und Leine frei im Haus herumlaufen ließ.
= Za to je odgovoren najemnik v stanovanju št. 4, ki je tudi včeraj ponovno pustil svojega borilnega psa prosto tekati po hiši brez nagobčnika in povodca.
Die Nachbarn, denen ich Geld geliehen habe, sind sehr nett.
= Sosedi, ki sem jim posodil/a denar, so zelo prijetni.
Weiters möchte ich Sie darauf aufmerksam machen, dass die Frau, die in der Wohnung Nr. 7 wohnt, in der Früh beim Duschen regelmäßig laut und falsch singt.
= Razen tega bi vas rad/a opozoril/a, da ženska, ki stanuje v stanovanju št. 7, zjutraj pri tuširanju redno glasno in napačno poje.
Die Straßenbahn, auf die ich warte, kommt endlich.
= Tramvaj, na katerega čakam, končno prihaja.

Če relativni stavek (oziralni odvisnik) vsebuje glagol s predlogom, moramo predlog postaviti pred oziralni zaimek.

Die Narrenrufe sind Teil der Karnevalskultur, zu der auch die Karnevalsumzüge gehören.
= Vpitje maškar je del pustne kulture, h kateri spadajo tudi karnevalske povorke.

Če se oziralni zaimek nanaša na nek kraj, lahko prislov {1} nadomesti predlog in oziralni zaimek.

Das ist die Stadt, in der Einstein geboren wurde.
= To je mesto, v katerem je bil rojen Einstein.
oder
= ali
Das ist die Stadt, wo Einstein geboren wurde.
= To je mesto, kjer je bil Einstein rojen.

Temporalni stavki (časovni odvisniki)

Časovnim veznikom sledi odvisni stavek (subjekt + drugi stavčni členi + na koncu stoji povedek).

Veznika „als” (ko, kadar) in „wenn” (če, kadar, ko)

„Wenn” uporabljamo pri dogajanju v sedanjosti in prihodnosti ali pa pri dogajanju v preteklosti, ki se ponavlja.
(Ponavljanje lahko poudarimo s prislovi „immer” (vedno), „jedesmal” (vsakokrat)).

Wenn er mich besucht, bringt er immer eine Flasche Wein mit.
= Kadar me obišče, vedno s seboj prinese steklenico vina.
Wenn er mich besuchte, brachte er immer eine Flasche Wein mit.
= Kadar me je obiskal, je vedno prinesel s seboj steklenico vina.
Immer wenn in ihrem Leben etwas Besonderes passiert ist, hat sie ein Buch geschrieben.
= Vsakič, ko se je v njenem življenju zgodilo nekaj posebnega, je napisala knjigo.

Časovna funkcija pri wenn (ko, kadar) stavkih

Wenn (ko, če) stavki so lahko pogojni ali časovni.

Ponavljajoče se dejanje: Wenn (ko, če) odgovarja v tem primeru na vprašanje "wann" (kdaj).

Sie freuen sich, wenn ich zu ihnen komme und erzählen mir aus ihrem Leben.
= Veselijo se, če pridem k njim in mi pripovedujejo o svojem življenju.
Es ist Winter. Wenn ich morgens aufstehe, ist es draußen noch dunkel.
= Zima je. Ko zjutraj vstanem, je zunaj še temno.
Wenn ich abends zu viel Kaffee getrunken habe, kann ich nachts nicht einschlafen.
= Če zvečer spijem preveč kave, ponoči ne morem zaspati.
Wenn ich mittags Pause mache, klingelt oft mein Telefon und ich werde gestört.
= Ko imam opoldne odmor, pogosto zvoni moj telefon in me motijo.

Predčasnost in pogoj:
Časovni odvisni stavek z "wenn" (ko, kadar) pove, da je dejansko stanje v odvisnem stavku časovno pred glavnim stavkom. Izpolnjen mora biti pogoj, da se lahko dejansko stanje v glavnem stavku sploh lahko uresniči.

Wenn ich mein soziales Jahr abgeschlossen habe, möchte ich mit dem Studium beginnen.
= Ko bom zaključil/a leto mojega socialnega dela, bi rad/a začel/a študirati.
Wenn die Kinder ihre Hausaufgaben gemacht haben, können sie fernsehen.
= Ko otroci naredijo svoje domače naloge, lahko gledajo televizijo.
Wenn ich gut Deutsch gelernt habe, möchte ich in Deutschland studieren.
= Če se bom dobro naučil/a nemško, bi rad/a študiral/a v Nemčiji.

„Als” (ko, kadar) uporabljamo pri enkratnih dogodkih v preteklosti.

Als ich den Brief gelesen habe, habe ich mich an die Ferien erinnert.
= Ko sem bral/a pismo, sem se spomnil/a na počitnice.
Als ich Kind war, las ich sehr gern Märchen.
= Ko sem bil/a otrok, sem zelo rad/a bral/a pravljice.
Als sie 16 war, wollte sie groß sein und siegen.
= Ko je bila stara 16, je hotela biti velika in zmagati.
preteklost sedanjost, prihodnost
enkraten als wenn
večkraten wenn wenn

Veznik „bevor “ (prej, preden)

Bevor ich zu Abend esse, mache ich noch Ordnung in der Küche.
= Preden večerjam, še pospravim kuhinjo.
Bevor sie ihren dritten Mann geheiratet hat, war ihre Autobiographie schon fertig.
= Preden se je poročila s svojim tretjim možem, je bila njena avtobiografija že končana.

Veznika „seit“ (od, kar, odkar ) / “seitdem” (od tedaj, odkar)

Seitdem ich sie kennen gelernt habe, geht es mir viel besser.
= Odkar sem jo spoznal/a, mi gre veliko bolje.
Seitdem ich dieses Lied singe, kommt die Knef in meine Träume.
= Odkar pojem to pesem, prihaja Knef v moje sanje.

Veznik „bis“ (do)

Wir bleiben hier, bis eure Eltern kommen.
= Ostanemo tukaj, dokler ne pridejo vaši starši.

Veznik „während “ (medtem ko)

Während in Europa noch Krieg herrschte, drehte sie bereits die ersten Filme.
= Medtem, ko je v Evropi še divjala vojna, je že snemala svoje prve filme.

Stavki z nedoločnikom

Nedoločnik stoji vedno na koncu stavka.

Pred nedoločnikom lahko stoji besedica „zu”, ki pa nima svojega lastnega pomena.

Nedoločnik brez besedice „zu” se pojavi pri:

  • modalnih glagolih:

    Ich kann sehr gut schwimmen.
    		= Znam zelo dobro plavati.
    Können Sie mich bitte beraten?
    		= Ali mi lahko svetujete?

  • v konjunktivu za besedo „würde:

    Ich würde gern nach Australien reisen.
    		= Rad/a bi potoval/a v Avstralijo.

  • v prihodnjem času (Futur I):

    In 20 Jahren werden die Menschen auf dem Mond leben.
    		= Čez 20 let bodo ljudje živeli na mesecu.

  • za glagoli, ki označujejo gibanje:

    Wir gehen schwimmen.
    		= Gremo plavat.
    Wann kommst du essen?
    		= Kdaj prideš jest?

  • za glagoli, ki označujejo zaznavanje:

    Ich sehe die Kinder spielen.
    		= Vidim otroke, da se igrajo.
    Ich höre die Nachbarin singen.
    		= Slišim sosedo, da poje.

  • za glagoli: „lernen“ (učiti se) in „lehren“ (poučevati):

    Wir lernen Deutsch sprechen.
    		= Učimo se govoriti nemško.
    Ich helfe dir die Hausaufgaben machen.
    		= Pomagam ti narediti domače naloge.

  • za glagolom »lassen« (pustiti)

    Ich lasse das Fahrrad reparieren.
    		= Dam popraviti kolo.

V drugih primerih stoji besedica „zu“ pred nedoločnikom na koncu stavka. Med glavnim stavkom in stavkom z nedoločnikom z besedico „zu“ lahko stoji vejica.

Es fängt an zu regnen.
= Začenja deževati.
Hör auf zu rauchen.
= Prenehaj kaditi.
Ich habe vor, ein Konto zu eröffnen.
= Nameravam odpreti račun.
Ich bitte Sie, hier noch zu unterschreiben.
= Prosim Vas, da tukaj še podpišete.

Nedoločniški stavek s "zu"

Strukture z besedico „zu“ pred nedoločnikom:

  • es ist + pridevnik:

    Es ist gesund viel Obst zu essen.
    		= Zdravo je jesti veliko sadja.

  • haben (imeti) + samostalnik:

    Ich habe jetzt keine Zeit mit dir zu sprechen.
    		= Sedaj nimam časa pogovarjati se s teboj.
    Wir haben die Absicht, die Sache noch einmal zu besprechen.
    		= O zadevi se nameravamo še enkrat pogovoriti.

Če imamo v stavku samo en osebek in dva glagola, so glagoli lahko povezani z besedico zu. V tem primeru prvi glagol spregamo, drugi glagol pa stoji v nedoločniku na koncu stavka.

Helga versucht zu schlafen.
= Helga poskuša spati.

Če gre za nedoločniški stavek, moramo vstaviti vejico. Pri nedoločniškem stavku se glagol iz glavnega stavka nanaša na dogajanje v odvisnem stavku. Nedoločnik z besedico "zu" stoji na zadnjem mestu.

Helga versucht, nachts früh zu schlafen.
= Helga skuša ponoči zgodaj spati.

Nedoločnik z besedico "zu" se pojavlja v rabi za določenimi glagoli. Nekateri teh glagolov so navedeni spodaj:

versuchen
= poskušati
Ich versuche, die Vokabeln so schnell wie möglich zu lernen.
= Poskušam se, kolikor je mogoče hitro, naučiti besed v tujem jeziku.
hoffen
= upati
Ich hoffe, dich bald wiederzusehen.
= Upam, da te kmalu zopet vidim.
vorschlagen
= predlagati
Ich schlage vor, heute Abend in einem Restaurant zu essen.
= Predlagam, da danes zvečer jemo v restavraciji.
aufhören
= prenehati
Ich habe letzten Freitag aufgehört zu rauchen.
= Zadnji petek sem prenehal/a kaditi.
beginnen
= začeti
Morgen beginne ich, abends eine Stunde Sport zu machen.
= Jutri se začenjam ukvarjati z eno uro športa ob večerih.
sich freuen
= veseliti se
Ich freue mich, dich am Wochenende zu treffen.
= Veselim se srečanja s teboj ob koncu tedna.

Modalne partikule

Nemški jezik je jezik bogat s partikulami. Modalne partikule se pojavljajo predvsem v pogovornem jeziku. So besede, ki izražajo namen in pogosto tudi določeno čustveno stanje govorca, in na ta način lahko učinek oziroma delovanje izgovorjenih stavkov povečajo ali omilijo.

Z njihovo pomočjo lahko govorec naznači gotovost, domnevo, distanciranje, čustvena stališča ali racionalno in kvalitativno vrednotenje.

Mnoge modalne partikule imajo pogosto več pomenov. Večinoma stojijo v sredini stavka za glagolom in zaimkom.

Primeri za nekatere modalne partikule:

aber
= toda, ampak
Das war aber ein Film! Ich werde ihn Jahre lang nicht vergessen.
= To pa je bil film! Leta dolgo ga ne bom pozabil/a.
doch
= vendar
Wieso stehen Sie vor der Tür? Kommen Sie doch rein!
= Kako to, da stojite pred vrati! Pridite vendar noter!
bloß
= (že) samo, le
Wo ist bloß meine Brille? Ich hatte sie doch eben noch.
= Kje neki so že moja očala? Še ravnokar sem jih vendar imel/a.
denn
= pa, kajti
Wieder bei der Arbeit? Bist du denn wieder ganz gesund?
= Zopet na delu? Pa kaj si že zopet čisto zdrav/a?
ja
= ja, da
Horst kann mir das Rauchen nicht verbieten. Er ist ja nicht mein Vater.
= Horst mi kajenja ne more prepovedati. On vendar ni moj oče.
wohl
= pač
Mit 200 km/h auf der Landstraße! Du bist wohl lebensmüde!
= Z 200 km po regionalni cesti! Ti si se pač naveličal življenja!
eigentlich
= pravzaprav
Du sag mal, ist Paul eigentlich verheiratet? Ich sehe ihn immer allein auf den Partys?
= Ti, povej no ali je Paul pravzaprav poročen? Vedno ga vidim na zabavah samega.
schon
= že
Er hatte sowieso nicht mehr viel Geld im Spiel. Wie hoch kann der Verlust schon sein?
= Tako ali tako ni imel več veliko denarja v igri. Kako visoka pa bi že lahko bila izguba?
Na začetek