K vsebini

Bivanje

Iskanje stanovanja

Najbolj preprosto je iskanje stanovanja preko številnih nepremičninskih spletnih strani. Tukaj najdete izbor spletnih strani, ki omogočajo iskanje stanovanj po celi Nemčiji:

Običajno je cena najemnine v oglasih podana kot tako imenovana »Kaltmiete« (hladna najemnina oziroma najemnina brez obratovalnih stroškov). To pomeni, da vsebuje le tiste stroške, ki so potrebni za prevzem stanovanja. Dejanska vsota, ki jo mora najemnik plačati najemodajalcu, se v Nemčiji imenuje »Warmmiete« (topla najemnina oziroma najemnina z obratovalnimi stroški). Sem sodijo poleg najemnine še obratovalni stroški. S »toplo najemnino« so tako poravnani še stroški za vodo, odvoz smeti ter drugi stroški, povezani z vzdrževanjem stavbe. Vendar pozor: pogosto stroški za elektriko niso všteti v obratovalne stroške! Zato je najbolje, da se vedno vnaprej dogovorite, kateri stroški so všteti v najemnino, ki jo boste plačevali.

Najemna pogodba

Najemna pogodba določa pisni dogovor o pravicah in dolžnostih najemnika in najemodajalca. V najemni pogodbi morata biti tako najemnik kot tudi najemodajalec omenjena z imenom, prav tako pa morajo biti določeni vsi prostori, ki so všteti v najemnino (npr. parkirni prostor, klet…) in predmeti najema. Poleg tega mora biti navedena višina najemnine (najemnina brez obratovalnih stroškov ter višina obratovalnih stroškov) in pri najemu za določen čas tudi obdobje najema.

Prekinitev najemne pogodbe

Najemno pogodbo lahko prekineta tako najemnik kot tudi najemodajalec. Za oba veljajo z zakonom določeni roki, ki se jih pri prekinitvi najemne pogodbe morata držati. Pri standardnih najemnih pogodbah za nedoločen čas znaša rok za prekinitev pogodbe s strani najemnika tri mesece. Za najemodajalca veljajo roki, ki so odvisni od trajanja najemne pogodbe. Pri najemni pogodbi, ki je trajala do pet let, znaša rok za prekinitev s strani najemodajalca 3 mesece, pri petletni pogodbi znaša šest mesecev in pri osemletni pogodbi devet mesecev.

Tukaj lahko najdete vzorčno pismo za prekinitev pogodbe: www.immobilienscout24.de

Prijava na prijavnem uradu

Kdor živi v Nemčiji, se mora prijaviti na za to pristojnem prijavnem uradu (Einwohnermeldeamt). Prijava je obvezna. V večini zveznih dežel je prijava brezplačna, ponekod pa je potrebno plačati majhno takso.

Dokumenti, ki so potrebni za prijavo:

  • Osebna izkaznica ali potni list, odvisno od države izvora
  • Prijavni formular prijavnega urada (na voljo v prijavnem uradu oziroma v pisarni za občane. Mnoga mesta ga ponujajo tudi na spletu, kjer je pripravljen za tiskanje)
  • Otroške izkaznice oziroma rojstni listi otrok, ki se bodo selili z vami
  • Eventualno najemna ali kupoprodajna pogodba
  • Potrdilo o vselitvi s strani najemodajalca (če ni imenovano v pogodbi)
  • Eventualno poročna pogodba

Telefon, internet in mobilni telefon

Pogosto smo na telefon in internet naročeni pri istemu ponudniku. Spodaj najdete nekaj povezav na to temo:

Če se želite odjaviti pri svojem ponudniku, lahko uporabite spodnji vzorčni tekst: www.kostenlose-vordrucke.de

Pozor Če želite obdržati svojo staro številko, morate to označiti v besedilu. Prav tako mora biti o tem obveščen tudi novi ponudnik!

Elektrika in plin

Če se na novo priselite v stanovanje, morate ponovno prijaviti elektriko. Pri tem morate upoštevati določene roke. Če niste izbrali ponudnika elektrike, vam jo bo osnovni ponudnik dobavljal avtomatično. Vendar bodite pozorni na to, da se cena elektrike med ponudniki lahko močno razlikuje. Menjava ponudnika elektrike je precej preprosta: edino, kar morate storiti, je, da sklenete tarifo, za vse ostalo pa praviloma poskrbi vaš novi ponudnik.

Pozor Pri selitvi morate odjaviti tudi elektriko!

Primerjava cen ponudnikov električne energije: www.toptarif.de

Če je stanovanje, v katerega se želite vseliti, oskrbovano s plinom, morate pravočasno prijaviti plin. Tudi tukaj lahko med številnimi ponudniki izberete najugodnejšega. Ponudniki plina omogočajo preprosto prijavo na svojih spletnih straneh. Pri odjavi plina morate biti pozorni na to, da ponudnika pravočasno obvestite, da od določenega dneva naprej njegovih storitev več ne boste potrebovali.

Pozor Pri selitvi morate odjaviti tudi plin!

Primerjava cen plina: www.toptarif.de

RTV prispevek

Od 1.1.2013 mora vsako gospodinjstvo plačati pavšalni prispevek za RTV, ne glede na to, ali poseduje sprejemne naprave (radio, TV, računalnik). Od leta 2013 znaša višina prispevka na gospodinjstvo 17,98 € na mesec. Več informacij o tem lahko najdete tukaj: www.rundfunkbeitrag.de

Ločevanje odpadkov

Nemčija ima eno najvišjih stopenj recikliranja odpadkov na svetu. Večina nemških gospodinjstev zelo pozorno ločuje odpadke. Ker obstajajo pri ločevanju odpadkov regionalne razlike, je najbolje, da se o tem natančneje pozanimate na občinski upravi. V primeru kršenja pravil ločevanja odpadkov lahko pride do prijave in denarne kazni.

Star papir gre v moder smetnjak: V ta smetnjak sodijo papir, karton, časopisi, katalogi, knjige in revije.

Steklo gre v smetnjak za steklo: Steklo je treba sortirati po barvi. Obstajajo tri vrste stekla; belo, zeleno in rjavo. Zamaške je treba prej odstraniti, saj sodijo v rumeni smetnjak. Steklenice s kavcijo ne sodijo v smetnjak za steklo.

Embalaža gre v rumeni smetnjak ali rumeno vrečo: V rumeni smetnjak sodijo embalaže iz umetnih snovi (plastične steklenice, folije, plastika), sestavljene embalaže (tetrapaki, embalaža od kave, kartoni od mleka) ter plastični pokrovi steklenic in posod.

Nevarne snovi zbiramo posebej: Nevarne snovi je potrebno oddati ločeno, saj lahko pri napačni odstranitvi trajno škodijo okolju. V to kategorijo sodijo baterije, akumulatorji, varčne svetilke, zdravila, laki, pesticidi in podobno. Te materiale lahko oddamo v trgovinah, kjer so bile kupljene, ali pa v zbiralnicah nevarnih snovi (Werkstoffhof).

Bio odpadki gredo v bio smetnjak: Med biološke odpadke (ta smetnjak je lahko rjav ali zelen, odvisno od zvezne dežele) sodijo ostanki sadja in zelenjave, ostanki kave in čajne vrečice, vrtni odpadki in kuhinjske brisače iz papirja.

Vse ostalo sodi v ostale odpadke: Odvisno od zvezne dežele gre tukaj za črn ali siv smetnjak. Sem sodijo vsi ostali odpadki, na primer guma, pepel, cigaretni ogorki, usnje, higienski artikli, plenice…

Delo

Iskanje dela / zaposlitve

Državljani članic EU, ki želijo delati v Nemčiji, praviloma ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Izjemo predstavljajo prehodne določitve za novi članici EU, Bolgarijo in Romunijo.

Državljani tretjih držav pa potrebujejo za zaposlitev dovoljenje za bivanje in soglasje Zvezne agencije za delo (Bundesagentur für Arbeit).

Povezave na spletne strani za iskanje zaposlitve:

Vzorčni primerki za dober CV:

Pogodba o delu

Pogodbo o delu skleneta delodajalec in delojemalec z namenom, da v njej obvezujoče določita obseg dogovorjenih delovnih nalog za delojemalca in izplačilo plačila s strani delodajalca. V pogodbi o delu so zapisane dolžnosti delodajalca in delojemalca. Pogodba o delu ne rabi biti nujno v formalni obliki, vendar ima delojemalec pravico do pisnega zabeleženja ključnih delovnih pogojev.

Tako delojemalec kot tudi delodajalec imata pravico do prekinitve pogodbe. Odpoved mora biti podana v pisni obliki. Predpisan odpovedni rok za delojemalce znaša 28 dni, odpoved pa vedno sledi na 15. ali konec meseca.

Povezave na brezplačne vzorčne formularje za odpoved delovnega razmerja: www.kostenlose-vordrucke.de

Europass

Europass je brezplačen servis Evropske unije, s katerim ta želi podpirati Evropsko mobilnost. Z europass-om lahko razumljivo predstavite svoje kvalifikacije, znanja in kompetence. Europass služi kot pomoč pri študiju in izobraževanju ali za iskanje zaposlitve. Na voljo so vam enotni europass dokumenti: europass življenjepis, europass jezikovna izkaznica, europass mobilnost, priloga k diplomi in priloga k spričevalu.

K Europassu: www.europass-info.de

Oblike dela

Polega polnega delovnega časa obstaja še vrsta drugih oblik zaposlitve.

Zaposlitev s skrajšanim delovnim časom: Delojemalci, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, opravijo praviloma tedensko manj ur kot zaposleni s polnim delovnim časom. Ta oblika dela se opravlja v dogovoru med delojemalcem in delodajalcem. Praviloma imajo matere in očetje med starševskim dopustom pravico do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom.

Skrajšanja zaposlitev: O skrajšani zaposlitvi (Kurzarbeit) govorimo v primerih, ko pride do prehodnega skrajšanja delovnega časa zaradi večjega izpada dela v obratu. Lahko se tiče vseh zaposlenih ali pa le nekaterih. V določenih primerih lahko prizadeti delojemalec zaprosi za plačilo nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Majhna zaposlitev: Majhna zaposlitev se imenuje tudi Minijob, Mikrojob ali 400-evrov-Job. Tukaj gre za zaposlitvene oblike z nizkim plačilom in kratkimi zaposlitvenimi obdobji. Od 1. januarja 2013 znaša plačilna meja za majhno zaposlitev 450 evrov.

Gibljivi delovni čas: Sem spadajo vse oblike dela, pri katerih dolžina delovnega časa dnevno, tedensko ali mesečno odstopa od normalnega delovnega časa.

Samozaposlitev: Samozaposlitev se v Nemčiji imenuje tudi Existenzgründung (utemeljitev eksistence). Pri samozaposlitvi gre za ustanovitev lastnega podjetja. Takšno obliko zaposlitve podpirajo s pomočjo posojil in subvencij tako zvezna kot tudi deželne vlade.

Pomoč pri ustanovitvi lastnega podjetja:

Družina in otroci

Šolstvo

V Nemčiji so za šolstvo zadolžene posamezne zvezne dežele, zato se deli šolskega sistema med posameznimi deželami razlikujejo. Vendar za ves nemški šolski sistem velja podobna shema. Šolska obveznost se v Nemčiji začne po vrtcu oziroma po predšolskem času z obvezno osnovno šolo (9-10 let šoloobvezne dobe). Potem sledi obvezno strokovno izobraževanje, ki ga šolarji lahko izpolnijo z obiskom poklicne šole ali sekundarne stopnje I. oziroma II. Obvezno strokovno izobraževanje se praviloma konča po 12. razredu. Potem sledita še terciarno in kvartarno področje, h katerima v glavnem spada nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje (npr. pri ljudskih univerzah).

Shema nemškega šolskega sistema

Primarna stopnja: otroci obiskujejo osnovno šolo od 1. do 4. razreda. Praviloma poteka pouk dopoldne in v večini zveznih dežel se že na tej stopnji podeljujejo ocene.

Sekundarna stopnja I: od 5. do 10. razreda obiskujejo otroci različne oblike izobraževanja. Sem sodijo t.i. meščanska šola, realka, gimnazija in srednješolski centri. Šolarji lahko sekundarno stopnjo I. zapustijo po 9. oziroma 10. razredu, odvisno od zvezne dežele in oblike izobraževanja.

Sekundarna stopnja II: sekundarno stopnjo II. lahko šolarji zaključijo z maturo ali zaključnim izpitom (po 12. oziroma 11. razredu). Sem sodijo tudi poklicne oblike izobraževanja, kot so višje strokovne šole, strokovne gimnazije, višje poklicne šole.

Možnost izobraževanja za odrasle(Zweiter Bildungsweg): sem sodijo večerne šole in izobraževalne institucije (koleggi), na katerih lahko naknadno opravljamo maturo ali druge vrste zaključnih izpitov.

Tukaj najdete preglednico izobraževalnih oblik v Nemčiji: www.kmk.org

Pravica do otroškega dodatka

Praviloma imajo vsi starši pravico do otroškega dodatka za svoje otroke. To velja tako za nemške državljane, državljane EU s sedežem v Nemčiji, kakor tudi za državljane držav izven EU, ki imajo dovoljenje za stalno bivanje oziroma dovoljenje za bivanje v Nemčiji. Otroški dodatek se izplačuje do dopolnjenega 18. leta otroka, v nekaterih primerih pa tudi dlje. Praviloma lahko za otroški dodatek zaprosite samo na pristojnem družinskem skladu (Familienkasse).

Več informacij lahko najdete tukaj: www.arbeitsagentur.de

Študij in nadaljne izobraževanje

Pogoji za tuje študente

Kdor želi študirati v Nemčiji mora zaključiti šolanje z izpitom, ki ustreza nemški maturi – to se imenuje Hochschulzugangsberechtigung (HZB) oziroma upravičenost do študija na univerzi ali visoki šoli. Za HZB je potrebno zaprositi na univerzi oziroma visoki šoli. Pogoji za dostop do študija in izborni postopki se razlikujejo tako med univerzami kot tudi med posameznimi študijskimi smermi. Kontaktna točka za vsa tovrstna vprašanja je Mednarodna pisarna na izbrani univerzi. Nekatere univerze za tuje kandidate zahtevajo tudi polaganje testa primernosti oziroma test splošne zmožnosti za študij. Z dobrimi rezultati si lahko kandidati zvišajo svoje možnosti za vpis: www.testas.de.

Če vaše spričevalo ne zadostuje za študij v Nemčiji, lahko polagate ocenitveni izpit (Feststellungsprüfung). Nanj se lahko pripravljate na šolah za pripravo tujih študentov za študij v Nemčiji, tako imenovanih Studienkolleg-ih. www.studienkollegs.de

Jezikovno predznanje

Na večini študijskih smeri v Nemčiji potekajo predavanja v nemščini. Za študij se zato predvideva predznanje na stopnji B2/C1 evropskega referenčnega okvira za jezike. Najpomembnejša jezikovna izpita, ki ju priznavajo vse univerze in visoke šole sta TestDaF (Nemščina kot tuj jezik) in Nemška jezikovna diploma za vpis tujih študentov na nemške univerze (DSH).

Pozor V nekaterih izjemnih primerih od vas ne bodo zahtevali jezikovnega izpita (na primer, če ste opravili maturo na nemški šoli v tujini, ali imate Goethe certifikat C2). Pravočasno se pozanimajte o tem, kaj vaša izbrana univerza zahteva!

S pripravljalnim testom DaF lahko ocenite svoje možnosti:

Na portalu za dokazovanje jezikovnih znanj (Sprachnachweisportal) lahko najdete zahteve, ki jih vaše izbrana univerza pričakuje na področju poznavanja jezika:

Stroški študija v Nemčiji

Stroški študija v Nemčiji ležijo v evropskem povprečju. Študenti imajo v povprečju na razpolago 800 evrov.

Za študij v Nemčiji morate računati z naslednjimi stroški:

  • Šolnina
  • Semestrski prispevki
  • Ostali stroški študija
  • Stroški za zdravstveno zavarovanje
  • Splošni izdatki

Šolnina: Nemške zvezne dežele samostojno odločajo o šolninah na svojih univerzah. Aktualno stanje šolnin najdetetukaj.. Na tistih univerzah, kjer je potrebno plačati šolnino, ta znaša približno 500 evrov na semester. Študentje ERASMUS programa praviloma ne rabijo plačati šolnine. Po drugi strani so neodvisni magistrski študiji ter mednarodne študijske smeri skoraj povsod plačljive.

Semestrski prispevek: Semestrski prispevek je praviloma plačljiv na vseh nemških univerzah. S tem denarjem se financirajo uprava, študentski domovi in menza. Poleg tega nekatere univerze financirajo tudi semestrsko vozovnico za uporabo javnih prevoznih sredstev. Višina semestrskega prispevka je odvisna od univerze in znaša od 25 do 150 evrov na semester.

Ostali stroški študija: Med študijem morajo študenti pričakovati še druge stroške študija. Tukaj gre za stroške nakupa knjig, ekskurzij in računalniške opreme.

Stroški za zdravstveno zavarovanje: Kdor študira Nemčiji, mora imeti zdravstveno zavarovanje. Do dopolnjenega 30. leta in 14. študijskega semestra so vam javne zavarovalnice obvezane nuditi ugodnejšo tarifo. Zavarovanje znaša približno 80 evrov na mesec.

Pozor Vnaprej preverite, ali je vaše zavarovanje veljavno tudi v Nemčiji. V tem primeru morate pridobiti potrdilo, da ste oproščeni plačila nemškega zavarovanja. Državljani EU so z Evropsko kartico zavarovanja zavarovani tudi v Nemčiji.

Splošni stroški: K splošnim stroškom sodijo poleg stroškov za prehrano in oblačila tudi stroški bivanja, ki v povprečju znašajo tretjino študijskih izdatkov. Za študente obstajajo različne možnosti bivanja, najbolj ugodno pa je praviloma bivanje v študentskem domu ali stanovanjski skupnosti.

Cena enoposteljne sobe v študentskem domu je med 120 in 200 evri, za majhen apartma pa znaša od 250 do 370 evrov. Več informacij o bivanju v študentskih domovih lahko najdete na spletni strani študentske zveze v izbranem kraju študija: www.studentenwerke.de

Pri nemških študentih je zelo priljubljeno tudi bivanje v študentski skupnosti (Wohngemeinschaft – WG). Vsak sostanovalec ima svojo sobo, skupna pa je uporaba kopalnice in kuhinje. Stroški za sobo v stanovanjski skupnosti znašajo med 150 in 300 evri. Poiščite stanovanjske skupnosti na spletu:

Kdor želi stanovati v lastnem stanovanju, mora pravočasno pred začetkom študija poiskati ustrezno stanovanje. Cene se zelo razlikujejo glede na velikost, standard in lego, vendar boste le težko našli stanovanje z najemnino brez obratovalnih stroškov pod 250 evri. Pri lastnem stanovanju morate sami poskrbeti za prijavo elektrike, plina, telefona in interneta. Najemnik lahko zahteva tudi dokazila o vaših dohodkih ali kavcijo. Najpreprostejše je iskanje ustreznega stanovanja na spletu:

Če ste že v Nemčiji, pa še niste našli možnosti bivanja, lahko kot prehodno rešitev začasno najamete sobo v hostlu, mladinskem prenočišču ali študentskem hotelu študentskega kluba.

Študentski hoteli: www.studentenwerke.de

Povezave na hostle:

Študijski paketi za mednarodne študente: Nekateri študentski klubi nudijo tujim študentom študijske pakete. Vsebujejo bivanje, zdravstveno zavarovanje, hrano, semestrski prispevek in tudi kulturne prireditve. Nekateri klubi dodatno nudijo tudi kolo, računalnik, posodo in jezikovne tečaje. Tak paket lahko koristite en ali dva semestra. Pozanimajte se o tem nam študentskem klubu (Studentenwerk) vaše univerze.

Pozor Študentje imajo v Nemčiji celo vrsto popustov, na primer za obisk muzejev, kina ali bazenov. Možni so tudi popusti za telefon, vlak ali naročilo časopisov. Pozanimajte se!

Možnosti financiranja študija

Na strani Nemške službe za akademske izmenjave (DAAD) lahko najdete priložnosti za financiranje študija s pomočjo štipendije:

Informacije o študiju v Nemčiji lahko najdete tudi na spletni strani Študij v Nemčiji:

Nadaljnje izobraževanje

Vseživljenjsko učenje zavzema v nemški izobraževalni politiki zelo pomembno mesto. Cilj poklicnega usposabljanja je po eni strani prilagoditev na pospešene tehnične in gospodarske spremembe in po drugi strani odgovor na obsežne družbene spremembe s katerimi smo soočeni.

Na spletu se lahko udobno informirate o možnostih nadaljnjega izobraževanja:

Nemške univerze

Pregled nemških univerz in visokih šol: http://studieren.de

Aachen
RWTH (Rheinisch- Westfälische Technische Hochschule)
Augsburg
Universität
Bamberg
Otto-Friedrich-Universität
Bayreuth
Universität
Berlin
Freie Universität (FUB)
Humboldt-Universität (HUB)
Technische Universität (TUB)
Bielefeld
Universität
Bochum
Ruhr-Universität
Bonn
Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universität
Bonn - Alfter
Alanus Hochschule für Kunst und Gesellschaft
Braunschweig
Technische Universität
Bremen
Universität
Hochschule Bremen
Bremerhafen
Hochschule Bremerhaven
Chemnitz
Technische Universität Chemnitz
Clausthal
Technische Universität
Cottbus
Brandenburgische Technische Universität
Darmstadt
Technische Universität Dramstadt
Dortmund
Universität
Dresden
Hochschule für Technik und Wirtschaft
Technische Universität
Düsseldorf
Heinrich-Heine-Universität
Duisburg
Gerhard-Mercator-Universität - Gesamthochschule
Eichstätt
Kath. Universität Eichstätt
Erfurt
Universität Erfurt
Pädagogische Hochschule Erfurt
Erlangen-Nürnberg
Universität
Essen
Universität Gesamthochschule
Folkwang-Hochschule Essen
Esslingen
Hochschule für Sozialwesen Esslingen
Flensburg
Bildungswissenschaftliche Hochschule Flensburg
Frankfurt am Main
Johann Wolfgang Goethe Universität
Hochschule für Bankwirtschaft
Philosophisch-Theologische Hochschule Sankt Georgen Frankfurt (a.M.)
Frankfurt (Oder)
Europa-Universität Viadrina Frankfurt (Oder)
Freiberg (Sachsen)
Technische Universität Bergakademie
Freiburg im Breisgau
Universität
Gießen
Universität
Göttingen
Georg-August-Universität
Greifswald
Ernst-Moritz-Arndt-Universität
Hagen
FernUniversität
Halle
Martin-Luther-Universität Halle-Wittenberg
Hamburg
Technische Universität Hamburg-Harburg (TUHH)
Universität
Universität der Bundeswehr
Hannover
Universität
Medizinische Hochschule
Tierärztliche Hochschule
Heidelberg
Universität
Hildesheim
Universität
Hohenheim
Universität
Ilmenau
Technische Universität
Jena
Universität
Kaiserslautern
Universität
Karlsruhe
Universität
Staatliche Hochschule für Gestaltung Karlsruhe
Kassel
Universität
Kiel
Universität
Koblenz
Universität
Wissenschaftliche Hochschule für Unternehmensführung
Konstanz
Universität
Köln
Universität
Leipzig
Universität
Leipzig Hochschule für Grafik und Buchkunst
Hochschule für Technik, Wirtschaft und Kultur
Lübeck
Medizinische Universität
Ludwigsburg
Pädagogische Hochschule
Lüneburg
Universität
Magdeburg
Otto-von-Guericke-Universität
Mainz
Johannes Gutenberg-Universität
Mannheim
Universität
Marburg
Philipps-Universität
München
Ludwig-Maximilians-Universität
Technische Universität
Universität der Bundeswehr
Hochschule für Philosophie München
Münster
Westfälische Wilhelms-Universität
Nürnberg-Erlangen
Universität
Oestrich-Winkel
European Business School Schloß Reichartshausen (ebs)
Oldenburg
Carl von Ossietzky Universität
Osnabrück
Universität
Paderborn
Universität-Gesamthochschule
Passau
Universität
Potsdam
Universität
Regensburg
Universität
Rostock
Universität
Saarbrücken
Hochschule für Technik und Wirtschaft des Saarlandes
Universität des Saarlandes
Siegen
Universität Siegen
Speyer
Hochschule für Verwaltungswissenschaften
Stuttgart
Universität Stuttgart
Stuttgart-Hohenheim
Universität Hohenheim
Trier
Universität
Tübingen
Eberhard-Karls-Universität
Ulm
Universität
Vechta
Universität Vechta
Weimar
Bauhaus - Universität Weimar
Weingarten
Pädagogische Hochschule
Witten-Herdecke
Privat-Universität Witten-Herdecke
Wuppertal
Bergische Universität
Würzburg
Bayerische Julius-Maximilians-Universität

Denar in davki

Dohodnina

Prijavo za dohodnino so obvezane oddati vse privatne osebe, ki morajo plačati davek. Prijava služi za ugotovitev dohodnine. Če ste v preteklem letu plačali višjo dohodnino, kot je bila določena v izračunu, vam bo razlika povrnjena. Najpogosteje je potrebno prijavo oddati do 31. maja naslednjega leta.

Prijavo za dohodnino je možno oddati tudi preko spleta, na primer tukaj: www.elster.de

Odprtje računa

Praviloma lahko bančni račun v Nemčiji odpre vsak, ki je polnoleten in lahko dokaže svojo identiteto. Večkrat pa banke zahtevajo tudi dodatne pogoje, denimo obstoječe delovno razmerje. Mladoletne osebe lahko odprejo račun s privolitvijo skrbnikov. Komur banka zavrne odprtje navadnega bančnega računa, lahko odpre t.i. kreditni račun. Informacije o tem nudijo hranilnice, ljudske banke in zveza potrošnikov.

Pri odprtju računa lahko stranke izbirajo med bankami s podružnicami (Filialbank) ali spletnimi bankami (Direktbank). Spletne banke praviloma nudijo bolj ugodne pogoje, banke s podružnicami pa po drugi strani ponujajo svetovalca in druge dodatke, ki so všteti v ceno.

Kreditni biro

Kreditni biro Schufa je najbolj znana zveza za zaščito upnikov v Nemčiji. Po eni strani varuje pogodbene partnerje pred kreditnim tveganjem, po drugi strani pa nudi varstvo potrošnikov pred zadolževanjem. Schufa razpolaga s podatki o 75% ljudi v Nemčiji.

Vsakdo, ki v Nemčiji najame kredit, bodisi bančni kredit ali nakup na obroke, je zapisan v bazo podatkov kreditnega biroja Schufa). Na podlagi plačilne discipline in s pomočjo številnih podatkov (ime, naslov, prejšnji naslov, poklic, delodajalec, dohodek, dolg in drugi parametri) kreditni biro ugotavlja kreditno sposobnost dotične osebe. Kdor bi rad izvedel, kakšni podatki so o njem shranjeni v podatkovni bazi, lahko informacijo naroči pri Schufi.

Zdravstveno zavarovanje

V Nemčiji lahko izbirate med javnim in zasebnim zdravstvenim zavarovanjem. Oba načina zavarovanja imata svoje prednosti. Pri zasebnem zavarovanju so pogosto v ceno vključene višje storitve (na primer zdravila brez recepta ali zdravljenje z alternativno medicino), po drugi strani pa je pri javnem zavarovanju višina zneska za plačilo odvisna od višine vaših dohodkov. Kdor manj zasluži, mora manj plačati. Starost zavarovanca pri tem ne igra nobene vloge. Za razliko od javnih zavarovalnic se lahko pri zasebnih zavarovalnicah višina prispevkov s časom znatno poviša.

Pozor Prehod od privatnega nazaj na javno zavarovanje je možen samo za tiste zavarovance, katerih dohodki ležijo pod pragom minimalnega dohodka. Zato je odločitev o izbiri privatne zavarovalnice običajno odločitev za vse življenje.

Informacije za begunce

Prve informacije:

Posvetovalnice:

Delo

Bivanje

Izobraževanje

Drugo

Na začetek